Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.
Jožef je lahko zaupal, ker je veroval v Božjo moč in dobroto. Čeprav se je verjetno imel za vsakdanjega človeka, se je zavedal, da lahko Bog čudežno posreduje v njegovem življenju, tako kot je deloval v življenju njegovih prednikov. To mu je pomagalo verovati, da je njega in Marijo združil s posebnim namenom, ki se bo uresničeval dan za dnem. Zato je sklenil sprejeti Marijo k sebi in se pripravljal, da bo oče njenemu otroku.
Zaupajmo: to je tudi naš klic. Ni lahko, zlasti kadar ni angela ali sanj, ki bi nas vodile. A v nasprotju z Jožefom poznamo namen veličastnega Božjega načrta za nas: Jezus, učlovečeni Bog, je umrl in vstal od mrtvih, da bi nam dal novo življenje.
To vedenje je lahko trden temelj, kadar nas mika, da bi dvomili. Kadar hodimo v temi, ne vidimo poti naprej ali izhoda, se lahko odločimo, da bomo verovali, da nam bo Bog poiskal pot. Dober načrt ima za nas in uresničil ga bo ob svojem ravno pravem času. Kadar bo naše zaupanje omahovalo, se spomnimo Jožefa pravičnega moža, čigar zaupanje v Boga je pomagalo prinesti svetu zveličanje.
(povzeto: Beseda med nami - 2022 nov -dec)