Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta prepoznala Jezusa po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.«
Lk 24, 35 - 48
"Zakaj se ti v srcu oglašajo dvomi?" me Jezus zvabi v pogovor. Kaj odgovarjaš, moje srce?
Da od veselja ne morem verjeti! Radostno upam v vstajenje in poveličanje telesa, Gospodovega in svojega, in se v istem utripu zbojim, ali ni vse to vendarle prelepo, da bi bilo čisto res...Velikonočna skrivnost z lahkoto osvoji srce, razum pa ima z njo za vso večnost dela.
Danes me evangelij izziva, da skrivnosti vstajenja odprem svoj razum in mu privoščim doumevanje. "Poglej. Potiplji. In preuči, kako se je izpolnilo, kar je bilo pisano o meni..."Trije velelniki, ki jih lahko vzamem za vodnike, ko se odpravljam raziskovat dokaze Gospodovega vstajenja v svojem življenju.