Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej Janez še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem evangelij.
(Lk 3,10-18)
Gaudete! Vzemi luč veselja in z njo razišči, kaj ti je storiti.
Približam se tej luči in si v njenem soju ogledujem, kako mi gre na poti rasti in zorenja. Pogled na tisto, ki naj bi se prepojena z Božjim mirom zmeraj veselila v Gospodu, kazijo krvavi madeži greha in obsojanje je sovražnikova velika moč, pod katero omagujem. Ker gledam sebe. Če bi se zazrla v Gospoda, bi doživljala, kako se sam Bog prav zdajle veseli, raduje, onemi od ljubezni, vriska v prepevanju - nad menoj!
Oboje je moja adventna resničnost. Odrešenik se veseli odrešenja, jaz pa izkušam, kako ga potrebujem.
Janez sprejema množice in jim oznanja, kako naj se pripravijo. Kaj pravi zame?
(povzeto: Magnifcat december 2024)
コメント