To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem Mesija.«
»Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovoril. Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« Dejal je:»Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija.« Odposlanci so bili iz vrst farizejev.
Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok?« Janez jim je odgovoril: »Jaz krščujem v vodi, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.« To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.
Jn1, 6-8.19-28
Kaj če danes Bog gleda na zemljo in pesni in poje adventni "Gaudete!" človeštvu?
Raduj se, ljubljeno človeštvo, srce mojega Srca. Čudovito si in rodovitno in poslano...pa tisočletja trpeče, ujeto in poškodovano. Raduj se, ker si za Življenje izbrano!
Zaboli ga. Njegovo človeštvo hiti naprej, ni mu mar za Božje petje, dela se slepo za luči preroštev, gluho za Janezovo pričevanje. Obdano z venčki, lučkami, ekrani, polnimi hladilniki in za rezervo še z zadnjimi škandali je (ne)varno skrito pred svojim hrepenenjem. Pred adventom.
Potem Bog v svojem Gaudete! izreče tvoje ime in zapoje svojo kitico. V tvoj advent...Veseli se!
P.S.: Kaj če Bog rad poje v duetu?
(povzeto:Magnifikat: december 2023)
Comments