Tisti čas so farizeji odšli in se posvetováli, kako bi Jezusa ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
Mt 22,15-21
Bolj ko prebiram evangelij, jasneje mi postaja, da se Jezus nikdar ni pustil vplesti v politične debate. To je zanimivo še posebej, če vemo, da je bila njegova dežela, ki ji je vladal tiranski monarh, v tistem času pod rimsko okupacijo.
Odpovedal se je družini in sorodnikom (Mt 12,50), človeku, ki je hotel, naj mu razreši spor zaradi dediščine, pa je gladko zabrusil: "Kaj me to briga!" (Lk 12,14) in s tem dal jasno vedeti, da ga naši odnosi in pričkanja ne zanimajo.
Vse to seveda ne pomeni, da politika in družina in naši odnosi z vsemi odvodi in pritiklinami niso pomembni. A ko damo Bogu, kar je Božjega, ko mu damo vse, ko mu damo sami sebe, tudi vse, kar je "cesarjevega", lahko živimo le po Božje.
(povzeto: Magnifikat oktober 2023)
