Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«
Vztrajajmo v molitvi, je povzetek današnje božje besede.
Morda potrebujemo podporo, tako kot Mojzes v prvem berilu, vendar vztrajno molimo. Mogoče moramo vztrajati kakor vdova v evangeliju, vendar ne nehajmo moliti. Zakaj? Ker je naš Bog veliko boljši od krivičbega sodnika. Ljubi nas, želi nam dobro in obljublja, da nam bo odgovoril.
Včasih se zdi, da ne dobimo odgovora na svoje molitve. Morda ni toliko pomembno, da se sprašujemo kaj z neuslišanimi molitvami, bolj pomembneje je, da vztrajamo v molitvi, kakor da molimo na vso moč, dokler ne dobimo odgovora. Mogoče to pomeni, da se oklenemo Boga, kadar se zdi oddaljen. Morda to pomeni, da prosimo za čudeš, obenem pa se prepustimo skrivnostnemu Božjemu načrtu. Morda moramo vztrajati podobno kot Jezus v vrtu Getsemani.
Tako kot on torej lahko vztrajno prinašamo molitve pred Boga. Lahko se tako kot on oklepamo Božje ljubezni in mu zaupamo. Lahko se vztrajno prepuščamo Božjim potem, tudi kadar jih ne razumemo.
Jezus ve, da je to zahtevno, mi pa pogumno vztrajno molimo, zaupajmo in upajmo v Gospoda, ki bo vse naredil novo.
Komentáře