Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Mr 7,31-37
Sam(a) si. Nimaš sogovornika. Ni besed. Nikogar ne slišiš, nihče te ne sliši. - Priljubljene laži skušnjavca. Človeka zaprejo v trdnjavo osamljenosti in ga naredijo za duhovno gluhonemega.
"Tedaj so privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da položi roko nanj" (Mr7,32). Imel je ljudi, ki jim je bilo mar, ljudi, ki so ga imeli tako radi, da so prosili zanj, ko sam ni mogel prositi.
Njegovo srečanje z Jezusom se je zgodilo po priprošnji sočutne Cerkve. To je moč občestva, ki moli in s skrbjo služi tistemu, ki še ni izkusil Božje ljubezni.
V meni valovi hvaležnost: bili so časi, ko so drugi molili za moje srečanje z Besedo in me prevedli k Jezusu. Zdaj je vrsta na meni.
(povzeto: Magnificat, september 2024)
コメント