Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«
Jn 6,60-69
Ne vedoč, da ga Gospod ljubi, hrani in neguje, svet vsepovsod razprostira ponudbe bogov.
Mamljivih tujih bogov, ki lahko sicer koristijo mesu, dušo pa izčrpavajo in pohabljajo. Malo sem razočarana nad Jezusovimi učenci. A kar odšli so k drugim "ponudnikom", četudi so v svoji sredi doživljali čudežna razodetja Božje veličine in so lahko govorili s Sinom iz oči v oči?
Zaprem oči, da bi slišala srce. Srce hoče med dvanajstere, v trenutek, ko so ostali sami z Jezusom. Srce se stisne v bolečini, ker ve za svoje izdaje - in za temne noči, v katerih je bilo izdano... In tudi ko gre meso po svoje, srce noče oditi od Jezusa, ker dobro ve, kje je vedno izpolnjeno, večno ljubljeno, nikoli razočarano.
(povzeto: Magnificat, avgust)
Comentários