top of page

20. nedelja med letom

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo,ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.


Naj mi eksegeti odpustijo, da se - neizobražen, kot sem - podajam na njihovo področje, pa vendarle... "Pes" niti ni zmerljivka, je bolj običajen judovski izraz za pogane, "psiček" pa je udomačeni pes, hišni ljubljenček. In ženska, ki se je s svojo prošnjo obrnila na Jezusa je bila poganka. Jezus jo dokaj grobo zavrne, ženska pa se ne da. Psički morda res ne živijo od vsake besede, ki pride iz Božjih ust, se pa hranijo z drobtinicami, ki padejo z mize!

Najprej: ali se hranim z Božjo besedo in z drobtinami Božje ljubezni in usmiljenja?

Nato pa: ali živim svoj odnos z Gospodom tako polno, da od tega "izobilja" prejmejo in se lahko od tega hranijo tudi moji premnogi "poganski" prijatelji in znanci?

Kako velika je moja vera?


(povzeto: Magnifikat: avgust 2023)






69 views0 comments

Recent Posts

See All

Comentarios


bottom of page