top of page

16. nedelja med letom

Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«

In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:

Odprl bom svoja usta v prilikah,

izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.

Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«


Jezus je veliko govoril o prilikah in piše celo, da jim ni govoril brez prilike. In prilike so jasne in razumljive, se mi zdi, zelo preproste, vsaj večina od njih. Ta o ljuljki in pšenici prv gotovo.

Pa vendar pridejo učenci za Učiteljem in prosijo: "Razloži nam!"

Jaz, ki imam zelo malo pedagoškega čuta in še manj potrpežljivosti, bi brez dvoma rekel: "Pa kaj vam ni jasno? Česa ne "štekate"?

Jezus pa, potrpežljivo razloži, neukim kmetom in ribičem, to, kar je nam - modrim in razumnim - seveda jasno. "Štekamo" pa ne? O, "štekamo" pa ne...sicer ne bi živeli kot živimo.

In živimo, kot da ne bo žetve...in ne bo žajncev....Sem ljuljka ali pšenični klas? Bo kaj iz mene in z menoj ali sem le plevel, prisesan na tiste, ki dajejo sad?


(povzeto: Magnifikat julij 2023)




72 views0 comments

コメント


bottom of page