»Ne bojte se jih torej! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlobi; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«
»Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«
Vas vaši prijatelji in znanci, sosedje in drugi bližnji kdaj povprašajo o Bogu? O Jezusu in Mariji? O nebesih in svetnikih? O Cerkvi in veri? O vašem življenju, torej?
In če se opogumite in spregovorite, kaj jim poveste? Reči, ki ste jih prebrali v pobožnih knjigah in se jih naposlušali v pridigah, predavanjih in pričevanjih? Nekaj, kar se vam zdi, da bi bilo prav in se spodobi, da poveste, ali izberete pogum in poveste reči...osebne reči...intimne reči...ki vam jih je Jezus zaupal v temi: v prečutih, neprespanih, morda celo bolečih nočeh iskanja, dvomov in strahu? Poveste reči, ki vam jih je šepetal na uho? Reči, za katere še sami ne veste, če ste jih prav slišali, ker so tako lepe..tako nove...tako drugačne...da ste zaradi tega - pa čeprav ne razumete čisto do konca - zdaj vi lepi, novi in drugačni?
Kaj boste povedali pri belem dnevu? Kaj boste zavpili s streh?
(povzeto: Magnifikat junij 2023)
