Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljímo se na drugo stran!« Ko so odslovíli množico, so ga vzeli s seboj v čolnu, v katerem je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«
Mr 4,26-34
"Ko se je tisti dan zvečerilo", bi lahko Jezus učencem privoščil zaslužen počitek. Pa kot kaže, Jezus tu in tam privošči mehko blazino in spanec sebi, medtem ko nas pošlje na nočno romanje zaupanja.
Nekega dne me je Gospod postavil v težko vlogo, ki me je stala veliko truda in trpljenja. Morala sem najti pot na drugo stran, kamor sploh še ni bilo poti. Hitro je nastal vihar duhovnega boja. "Ne poslušaj viharja, glej Jezusa," mi je svetoval moder mož. Jezus v mojem srcu, prej tako zgovoren, pa se je zavil v molk in se iz njega ni pustil zbuditi.
Kdo pri zdravi pameti se ne bi bal, medtem ko ga preplavlja občutek, da ves njegov svet tone v valovje?
Tisti, ki ve, kdo je Jezus.
(povzeto: Magnifikat junij 2024)
Comentarios