Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«
Lk 21,25-28.34-36
Dočakala sem nov advent. Spet lahko z vsem bitjem zahrepenim. Še leto dni bližje je tisti čas, tisti dan, ko bo Gospod izpolnil obljubo, ki mi jo je dal. Kako se veselim!(Lk 21,25).
Mikaven splošni uvod...da me pritegne v prvo konkretno poglavje novega cerkvenega leta. "Znamenja bodo" (Lk 21,25). Jezus povzame tista na nebu, sama pa sem na zadnjih duhovnih vajah eno našla, kako je padlo kar z moje glave: moj las - siv las! Zgovorno znamenje zorenja za moje rojstvo za nebesa. In varovalka, da me tisti dan ne bi ujel iznenada in kakor zanka.
Moje odrešenje se približuje. Gospod želi, da se pripravim in uro, ko se bo zgodilo, dočakam utrjena in neoporečna. Še nisem! Kaj mi obtežuje srce?
(povzeto: Magnifikat, december 2024)
Comments