Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
Mr 13, 33-37
Advent? Advent je hrepenenje!
Cerkev na njegovem začetku podarja svoj "novega leta dan". Malo prelomnico, s katere lahko pogledam nazaj - in naprej.
Pogled nazaj zaboli, kajti tam so sledi stranpoti. Zahrepenim...Po tem, da bi mi bilo odpuščeno. Potem, da ne bi bilo ran, ki sem (si) jih povzročila. Po prihodnosti brez trpljenja, po Ljubezni brez konca. A lahko le hrepenim, nič od tega ni v moji moči.
"Gospod, prosim, zapusti svoj dom in pojdi na potovanje, dokler bo pri meni tema..." (prim. Mr 13,34) Zdi se mi, da tako moli moje srce, kadar se odločim za greh. Čeprav ne odideš, ne ostanem neslišana: tako me spoštuješ, da dopustiš mojo odločitev za temo. In hrepeniš...po mojem odrešenju.
(povzeto: Magnifikat december 2023)
留言