Ko se enajsteri in tisti, ki so bili z njimi v Jeruzalemu, pogovarjajo, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu ter ko sta tudi učenca po vrnitvi iz Emavsa pripovedovala o srečanju z vstalim Jezusom, je sam Jezus stopil mednje.
Ne moremo si predstavljati, kaj so učenci zadnje dni preživljali in kakšna čustva so jih navdajala. Zaradi vseh dogodkov so bili prestrašeni, vznemirjeni, dvomljivi, žalostni, zbegani, nejeverni in veseli; vsemu, kar se je dogajalo, so se čudili.
Učenci se vznemirijo in prestrašijo, ko se jim Jezus na večer vstajenja od mrtvih prikaže in jih nagovori s pozdravom miru. Ne morejo verjeti, da med njimi stoji vstali Gospod – ne v duhovni podobi, ampak v fizičnem – mesenem telesu – v vstalem in poveličanem telesu.
Ko Jezus zaužije pečeno ribo, so ga učenci le pripravljeni poslušati in pove jim, da sta njegovo trpljenje in vstajenje izpolnitev vseh hebrejskih prerokb o prihodu Mesije. Z drugimi besedami, Bog je storil to, kar je Jezus rekel, da bo storil: obudil ga je od mrtvih in odslej se bo v njegovem imenu vsem narodom oznanjalo spreobrnjenje v odpuščanje grehov. To nalogo pa bodo začeli izvrševati oni, ki so priče vseh dogodkov, ki so se zgodili zadnja tri leta, ko so hodili skupaj z Jezusom ter slišali veselo oznanilo odrešenja in videli znamenja Božjega kraljestva. Poklicani so pričevati o Božjem delu na svetu, zato so poslani na vse strani sveta.
Oni so prve priče, ki so z Jezusom jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Videli so njegove rane na rokah in nogah ter prebodeno stran. In ti ljudje so povedali drugim, ki so to zapisali ter posredovali naprej vse do današnjih dni.
Naša naloga, ki nam jo Jezus daje, je enaka: »Vi ste priče teh reči.« Poklicani smo pričevati o Božjem delu na svetu. Čeprav Jezusa nismo videli, nam govori: »Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« Izpovedali smo vero v Božjega Sina in očiščeni smo vstali iz krstne vode ter potrjeni v Svetem Duhu pričujemo, da je Jezus trpel in vstal od mrtvih.
Roman Travar, duhovni pomočnik
Comments