Vi, ki živite blagre, ste sol zemlje in luč sveta

Bratje in sestre, ne ugasnite svoje luči. Ste sol v družini, na delovnem mestu, v družbi. V družini smo sol, ko ohranjamo vero z molitvijo pred obroki. V službi smo sol, ko izbiramo poštenost namesto goljufanja, ko zavrnemo laganje za napredovanje, ko naša luč poštenosti sveti sredi teme korporativnega pohlepa. V družbi smo sol, ko branimo še nerojene otroke. Papež je dejal kitajskim kristjanom: »Vi ste majhna čreda, a sol in luč v ogromni množici.« 

Luč pomeni vidnost, ko ne skrivamo vere v zasebnosti. V digitalni dobi delite svoje prepričanje na družabnih omrežjih. Ne ugasnite svoje luči. Vsako nedeljo pripeljite nekoga v cerkev. Smo luči, osvetljeni s strani Kristusa, smo prave luči. Ločeni od Kristusa ugasnemo. Prerok Elizej je s soljo očistil grenko vodo v Jerihi, kar nakazuje Božjo moč za ozdravitev pokvarjenega. »Rekel je: ›Prinesite mi novo skodelo in denite soli vanjo!‹ In prinesli so mu to. Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: ›Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodovitnost!‹ In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je govoril Elizej.« (2 Kr 2,20-22) Kristjani smo sol za svet – ohranjamo ga pred duhovnim gnitjem, dajemo okus življenju po evangeliju in ga 'steriliziramo' pred grehom. Kdaj se sol pokvari? Ko izgubi okus – izgubi vero ali modrost – postane neuporabna. Sol je tudi simbol gostoljubnosti in miru. »Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komur koli.« (Kol 4,6) Sol duhovno ohranja skupaj skupnost, varuje jo pred razkolom. Družino, družbo, župnijo, škofijo sol krepi v edinosti in preprečuje sovraštvo. Brez soli postane skupnost »brez okusa«, ranljiva za razkol. Kot kristjani smo poklicani deliti to sol v vsakdanjem življenju, in s tem pričujemo o Kristusovem miru. »Vi ste sol zemlje«, kar kaže na to, da ste »okusni« za Boga.      

Janez Turinek