»Vi ste sol zemlje … Vi ste luč sveta …« nam Jezus govori v evangeliju in nas kot katoličane želi opogumiti, da bi se zavedali nenadomestljive vloge, ki jo imamo v okolju, v katerem delamo in živimo. A morda imamo večkrat občutek, da je okolje okrog nas, tudi zaradi nas samih, v mraku in skoraj neslano. Sol daje hrani okus, jo naredi prijetno, jo zaščiti in pomeni znamenje Božje modrosti. Morda se nam zdijo Jezusove besede, da se lahko sol tudi pokvari, nerazumljive, saj imamo izkušnjo, da če je sol dobro hranjena, se ne pokvari, toda verjetno je na tem mestu mišljena tista sol, ki so jo pridobivali iz Mrtvega morja in je zaradi zemeljske primesi kmalu spremenila okus. Luč je bila prvo dejanje Boga pri stvarjenju in je znamenje samega Boga, nebes in življenja. Nasprotno tema pomeni smrt, pekel, nered in zlo.
Sv. Mati Terezija iz Kalkute je od Boga prejela navdih za ustanovitev Misijonark ljubezni, ki so in še vedno prinašajo luč ubogim. Mati Terezija je v svoj duhovni dnevnik navdih opisala kot Jezusovo povabilo, da bi bila Njegova luč, in ko se je v Indiji srečevala s trpljenjem, je le še bolj čutila, da mora goreče odgovarjati na Jezusovo vabilo ter je tako prek darovanja ubogim prinašala v temo milijonskih mest svetlobo upanja. Nekoč je tudi rekla, da tiste besede, ki ne dajejo Kristusove luči, povečujejo temo. Toda kdo lahko včasih brezokusnemu krščanstvu, predvsem pa meni prižge pravo luč? Odgovor je samo en: Jezus Kristus! Zato lahko v trenutku, ko duhovnik dvigne sveto hostijo, Kristusovo telo, v tišini srca prosimo: »Pomnoži mi vero, upanje in ljubezen, mir, srečo in veselje!« ter tako omogočimo vstop žarkov resnične Luči v svoje srce.
Matic Lesjak, vikar