Resnična Luč je prihajala na svet

BOŽIČ praznujejo po vsem svetu kot praznik JEZUSOVEGA ROJSTVA. Način se razlikuje od naroda do naroda. Bistvo BOŽIČA je JEZUSOVO ROJSTVO, ko se v revščini rodi BOŽJI SIN, ODREŠENIK SVETA, po katerem štejemo leta. Najbolj ironična je ugotovitev, da so edini ljudje, ki obidejo božično praznovanje, Judje, narod, ki mu je pripadalo tudi novorojeno dete v Betlehemu. Skoraj vsi liki v zgodbi so Judje: Marija, Jožef, pastirji … Tudi eden izmed obeh evangelistov, ki poročajo o Jezusovem rojstvu, je bil Jud, Matej, ki je želel sporočiti svojim bralcem, da zagotovo vemo, da je bil deček, o katerem je pisal, Jud. In to je omenil že v prvem stavku, da je Jezus potomec kralja Davida oz. očaka Abrahama. Ne samo, da je bil Abrahamov sin kot vsi Judje, ampak je bil tudi potomec slavnega kralja Davida! Katera druga tema bi lahko vzbudila večje pričakovanje? Toda eden izmed evangelistov preseneti. Evangelija ne začenja z jaslicami, ni ovčk, pastirčkov, ni dojenčka. Ponovijo se prve vrstice Svetega Pisma. Predstavijo Stvarnika in nadaljujejo z opisom stvarjenja. V Kristusu postanemo novo svarjenje. Kristus je življenje. V njem je vse ustvarjeno. Bog ustvarja z Besedo. Beseda je polna življenja in luči. Beseda je Jezus, ki prihaja v temo tega sveta. Luč prihaja na svet. Večna Luč prihaja na svet. Če »evangelij« pomeni »veselo novico«, potem je najbolj žalosten del vseh štirih evangelijev zapisan v Jn 1,9-11. Prišel je na svet, svet ga ni spoznal. Še manj, ni ga sprejel. Prišel je na isti svet, kateri je bil po njem ustvarjen, prišel je med svoje in njegovi ga niso sprejeli. Prišel je domov in ga domači niso sprejeli. On jih je naredil, on jih ustvaril, oni pa ga niso sprejeli. Bogu hvala, da se evangelij ne konča tukaj, ampak se nadaljuje z besedami: »Tistim, ki so ga sprejeli, pa je dal pravico, da postanejo Božji otroci.«        

Janez Turinek