Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.
Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.
Na prvi dan novega leta odhajamo od jaslioc skupaj s pastirji. Tako kot oni k čredam se tudi mi od čudežnih, prazničnih in svetih dni vračamo nazaj k vsakodnevnim opravkom: v službe, šole, v dnevne sobe in kuhinje - v vsakodnevno in vsakdanjo rutino - med sodelavce, prijatelje in najbljižje.
Bomo - kot so storili pastirji - "slavili in hvalili Boga" za vse, kar smo v teh čudežnih, prazničnih in svetih dneh slišali, videli in doživeli? Za vse, kar nam je bilo "povedano"?
Bomo - kot je to storila Marija - "ohranili in premišljevali" svete besede in dogodke v svojem srcu?
(povzeto Magnifikat: januar 2023)
Comments