Jozuetova knjiga obsega zgodovino Božjega razodetja od Mojzesove do Jozuetove smrti. Nunov sin Jozue iz Efraimovega rodu se je že pod Mojzesom odlikoval: bil je vojskovodja proti Amalečanom, saj je »premagal Amaleka in njegovo ljudstvo z ostrim mečem« (2 Mz 17,13); bil je na Sinaju, kamor je šel »Mojzes s svojim služabnikom Jozuetom« (2 Mz 24,13), da bi prejel deset zapovedi; s Kalebom »sta bila med ogledniki dežele« (4 Mz 14,6) in sta poročala po resnici. Po rojstvu se je imenoval Osee, kar pomeni »rešitev« ali »rešitelj«, »Mojzes pa mu je dal ime Jozue« (4 Mz 13,16), kar pomeni »Jahve je rešitev ali rešitelj«. Po Božjem naročilu je Mojzes »položil nanj svojo roko in ga umestil« (4 Mz 27,23) za svojega naslednika. Po Mojzesovi smrti mu je Bog sam rekel: »Zdaj se vzdigni, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom!« (Joz 1,2). Jozuetova knjiga opisuje vstop Izraelcev v Obljubljeno deželo: osvojitev (1.-12. poglavje) in razdelitev Kanaana (13.-22. poglavje). To je ena sama zgodovina Božjega vodenja njegovega izvoljenega ljudstva. Bog je izpolnil svojo obljubo očakom: »Tako je dal Gospod Izraelu vso deželo, ki jo je s prisego obljubil dati njihovim očetom; prejeli so jo v last in v njej prebivali« (Joz 21,43). Jozuetova knjiga ima dva dodatka: 23. poglavje, v katerem je prvi Jozuetov poslovilni govor, in 24. poglavje, v katerem je drugi Jozuetov poslovilni govor oz. zaveza v Sihemu. Jozue je zbral vse Izraelove rodove v Sihemu in sklical Izraelove starešine, njegove poglavarje, sodnike in voditelje in se od njih poslovil z obnovo zgodovine odrešenja Izraelovega ljudstva. Začel je z Abrahamovim očetom Tarejem, ki je prebival onkraj Jordana. Nato je opisal Abrahamovo pot po Kanaanski deželi in Jakobovo pot v Egipt. Mojzesovo vodenje iz Egipta … vse skupaj sklene z besedami: »Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu!«
Janez Turinek, vikar
Comments