Ko je šel Jezus v nebo …

Na praznik vnebohoda se spomnimo, da je Jezus štirideseti dan po vstajenju odšel v nebesa. Ta dogodek pomeni dopolnitev njegovega poslanstva na zemlji. Jezus je prišel med ljudi, da je oznanil Božjo ljubezen in z vstajenjem premagal smrt. Sveti Pavel opozori na Božjo moč: s svojo daritvijo na križu je odkupil vse grehe in »po delovanju njegove silne moči« (Ef 1,20) premagal poglavarja teme. Z vnebohodom je odšel na svoje mesto v nebeški slavi, na Očetovo desnico, kjer izvršuje svojo kraljevsko moč. Zato se hudič vedno boji križa. Kjer je svetost, se mora zlo umakniti. Zato pravi v evangeliju: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji« (Mt 28,18). To oblast izvršuje tudi danes.

»Kaj stojite in gledate v nebo?« (Apd 1,11) Za učence je bil vnebohod zahteven trenutek. Ostali so brez Jezusa, ki jih je vodil, učil in tolažil. Občutili so strah, negotovost in žalost. Toda Jezus jim je naročil, naj ostanejo skupaj in čakajo na prihod Svetega Duha, zato »so enodušno vztrajali v molitvi« (Apd 1,14). Učenci so začeli razumeti, da morajo sami nadaljevati Jezusovo delo. Prihod Svetega Duha jih je iz prestrašenih ljudi spremenil v pričevalce vere: »Boste moje priče ...« Sledili so Jezusovemu naročilu: »Pojdite in poučujte vse narode. Krščujte jih.« (Mt 28,19) In šli so po vsem svetu.

Za kristjana praznik vnebohoda pomeni upanje, zaupanje in poslanstvo. Spominja ga, da življenje ni omejeno samo na zemeljske stvari, ampak je človek poklican k večnemu življenju pri Bogu. Na svoji poti pa naj učenci delajo stvari, ki so se jih naučili ob Jezusu. Zato jih Jezus opremi z močjo svoje besede, z zakramenti, nauči jih moliti in jim da naročilo, naj ljubijo in blagoslavljajo. Praznik spodbuja kristjane, da živijo po Jezusovem zgledu in posvečujejo svet. Vnebohod zato ni dan slovesa, ampak praznik nove bližine med Bogom in človekom ter povabilo, da vsak kristjan s svojim življenjem nadaljuje Jezusovo poslanstvo.      

Silvo Šinkovec