Dolgo je že, odkar prvo nedeljo po veliki noči imenujemo tudi bela nedelja. Ime je dobila po barvi oblačila, ki so ga na velikonočno vigilijo po svetem krstu dobili odrasli katehumeni. V spomin na to belo obleko tudi danes pri svetem krstu otroci dobijo kos belega oblačila, nekakšen prtiček. Pomen je ostal isti: belo oblačilo predstavlja krstno nedolžnost, očiščenost duše, novost. Katehumeni so belo oblačilo po svetem krstu nosili kar cel teden in ga odložili na današnjo, belo nedeljo.
Leta 2000 pa je sv. Janez Pavel II. dodal še ime nedelja Božjega usmiljenja. Povod za to je bilo Jezusovo osebno razodetje poljski redovnici sv. Favstini Kowalski (1905-1938): »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Četudi se naša duša po krstu in vsaki sveti spovedi slej ko prej spet umaže, nam Bog po današnji nedelji govori, da nas je vedno znova pripravljen sprejeti nazaj. Redna ali mesečna spoved ima mnogo večji učinek na našo dušo kot si predstavljamo – zato poskusimo! Kot pravi papež Frančišek: »Bog se nikoli ne naveliča odpuščati.«
Matic Lesjak, vikar
Comments