V preteklih 16 dneh sva v vaših župnijah preživljala čas pastoralne prakse dva bogoslovca celjske škofije, Filip in Mark Anton. Nekatere izmed vas sva srečala pri oltarni mizi, druge za domačo hišno mizo, druge pred cerkvijo, spet druge na poti in ves čas sva se lahko počutila domače, sprejeto in preskrbljeno. Veselilo nas je, da smo se lahko srečevali in hvaležna sva, da ste nama prihajali naproti, četudi smo se prvič videli. Tako sva res doživela to, o čemer nam govori evangelij te nedelje, da se tudi sam Bog vedno trudi, da bi nam prišel naproti, da bi nam bil blizu, da bi nam odpustil. Sam sem tega največkrat deležen ravno v cerkvenem občestvu. Ko me Bog preko Svetega pisma, svete maše in zakramenta sprave še posebej spodbuja in nagovarja, naj bom ljubeč in usmiljen, ker je tudi on tak do mene. In če mi poleg zakramentov naklanja še pozorne župljane, ki se veselijo našega srečanja, kako se ne bi potem še jaz vsaj malo zganil proti svojemu bližnjemu? Če sem deležen veselja, ljubezni in usmiljenja, jih lahko tudi delim. Težava je lahko le, če jih nisem pripravljen sprejeti. Bog nam vedno želi nakloniti lepe in dobre reči. Od novega sončnega vzhoda, požirka najljubše pijače, trenutka tišine in miru do prijetnega srečanja z bližnjim. Bog daj, da bi bili pripravljeni te darove sprejeti in jih v hvaležnosti deliti z drugimi.
Mark Anton Ramšak, bogoslovec
Comments