Spomnim se obdobja, ko še nisem nosil očal. Potem pa sem v prvem letniku gimnazije vedno slabše videl na tablo, pa na napis avtobusne relacije na postaji in še kaj ... Pogled ni bil več jasen. In je bilo treba začeti nositi očala za pravilno videnje napisov, za pravo prepoznavanje vsebine. Očala s prav nastavljeno dioptrijo so popravila vid in pomagala videti stvari bolj resnične in pravilne.
Podobno se zdi, da Jezus svojim učencem popravlja vid in nastavlja pravo dioptrijo, da bi gledali z njegovim pogledom, z njegovimi očmi. Dva njegovih najožjih sodelavcev, Jakob in Janez, ga prosita, da bi sedela v njegovem kraljestvu eden na njegovi desnici, eden na levici. Ali sta na to idejo prišla potem, ko sta bila malo prej na gori spremenjenja priča Jezusovi pravi – božanski podobi in sta ga na levi in desni obdajala Mojzes in Elija? Kdove. Morda. Če je bila ta izkušnja navdih njune prošnje, jima ne gre zameriti, da si želita mesta v nebeški slavi. Je celo pohvalno in razumljivo. Prepoznala sta cilj svoje hoje za Jezusom. Le poti do tja še nista znala prav videti. V slavo vstajenja se ne pride po vezah in poznanstvih. Tja se pride po skupni hoji z Njim, ki pije kelih trpljenja ter sprejme križ in smrt, da doseže slavo vstajenja. To zahteva tudi sprejeti svoj križ in ga nositi z(a) Njim.
Zato Jezus malo ponastavi in popravi Jakobov in Janezov pogled. Ne samo to: popravi tudi nevoščljivo gledanje vseh ostalih prisotnih apostolov. In postavi nova merila: kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik; kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Vendarle ni slabo, če tekmujejo med seboj, le vrstni red in kriterij veličine in prvenstva naj bo evangeljski, Božji, ne egoistično človeški.
In ko popravlja njihov pogled, popravlja tudi našega: nebes si ne služimo z minimalističnim prakticiranjem tradicionalnih krščanskih navad in z »delanjem (vseh) zakramentov« v za to predvidenem času - če ne gre drugače, tudi po vezah in poznanstvih ... Bolj kot to šteje hoditi z Gospodom v vsem, kar prinese življenje, z očmi, uprtimi v neskončno, nebeško slavo.
Gospod, uči nas gledati s tvojim pogledom, skozi tvoja očala!
Janko Rezar, župnik
Comments