Binkošti in Sveti Duh
Spomnim se, ko so govorili o Svetem Duhu kot o neznanem Bogu. Šele 2. vatikanski koncil je spet odprl zanimanje zanj. Res je, da je njegovo delovanje nevidno za naše telesne oči, a to ne pomeni, da ne deluje na duhovnem področju. Vse, kar lahko spoznamo ali napišemo o njem, je le senca tega, kar Sveti Duh dejansko je. Vemo, da je poosebljena Ljubezen med Očetom in Sinom Jezusom, ki našemu razumu in srcu razodeva Očeta in Sina. Samo Sveti Duh lahko v nas prav ljubi Očeta in Sina. Po njem prihaja v nas tisti sproščeni mir v srce in dušo, da se lahko počutimo veselo in mirno. V njegovi navzočnosti se vse poteši, ozdravlja nas živčnosti in napetosti. Prinaša nam veselje in svetlo upanje za naprej. Kadar mu dopustimo, da nas lahko obdari s svojimi darovi, se počutimo izpolnjeni in daleč od vsake depresije. Sveti Duh je upanje, ki nikoli ne razočara, je luč, ki nikoli ne ugasne. Kadar si prizadevamo zaživeti z njim, nam poteši našo žejo po ljubezni in nežnosti.
Sveti Duh je življenje Cerkve. Brez njega bi Cerkev že davno izginila, kot ji vztrajno napovedujejo »krivi preroki« vse do danes. Enako velja tudi za nas. Če hočemo vzdrževati živi stik z Bogom, potrebujemo pomoč Svetega Duha, ki nas s svojimi darovi spremlja in nam približa Očeta in Sina. Zato mora biti naše srce čim bolj čisto in prosto od greha. To sta bistvena pogoja, da lahko v nas deluje Sveti Duh. Sicer je značilna, vidna sled delovanja Svetega Duha veselje in navdušenje. Lep primer za to so apostoli na binkoštni praznik. Bili so tako polni veselja in navdušenja, da so padle pripombe, »ali se ga niso morda napili«.
Potrebno je, da prosimo Svetega Duha, naj nam spremeni naše oči, ki tako rade vidijo napake drugih, da bi v ljudeh videli toliko lepega, dobrega, da bi vedno gledali z usmiljenimi očmi. Sveti Duh naj spremeni naša usta, ki jih tolikokrat uporabljamo za kritiziranje in pritoževanje, naj jih uporabljamo za opravičevanje, za petje in slavljenje. Sveti Duh naj spremeni naše srce, ki je tako sebično, ki hoče pozornost samo zase, ki je večkrat tako hladno do drugih, naj z Njegovo pomočjo postane usmiljeno do vseh, nežno do presojanju drugih, da bo žejno Tebe, ki si Ljubezen, da bo hrepenelo po tebi, ki nas usmerjaš k Očetu in Sinu Jezusu. Sveti Duh, ogrej to naše srce, da bi vzljubilo tebe in vse naše bližnje. Pridi, Sveti Duh!
Jože Škrinjar, duhovni pomočnik