Voda

Dva atoma vodika in en atom kisika skupaj sestavljajo za življenje nepogrešljivo snov, vodo. Je skoraj brezbarvna, brez vonja in okusa. V večjem ali manjšem odstotku se nahaja malodane povsod. Kjer je ni, ni življenja. V človeškem telesu je je nekje med 60 in 70%, v vinu okrog 85 %. Tako preprosta stvar, pa tako zelo pomembna, da brez nje ne moremo živeti.

In voda je tudi osrednja vsebina tretje postne nedelje. Po postanku v puščavi (kjer ni vode) in na gori (kjer prav tako ni vode) smo tokrat priče srečanju Jezusa in žene ob vodnjaku, neusahljivem viru vode. V opoldanski vročini ob izviru vode želita potešiti žejo. Sprva žejo po vodi. A kmalu ugotovita, da tudi odžejanje s to vodo ne osreči povsem. Še vedno obstaja neka druga žeja. Pri Jezusu žeja po tem, da oddaljene in odrinjene na rob vrača v človeka vredno življenje. Bo Samarijanka še ena, ki ji bo pomagal odkriti njeno dostojanstvo in jo vrnil življenje? - Pri ženi žeja po tem, da bi bila ljubljena. Pa ni bila; ne s strani petih bivših mož ne od sedanjega. Ji lahko Jezus - sedmi mož, s katerim se sreča - pomaga odkriti, po čem jo pravzaprav žeja? Še več: ji lahko razkrije vir te vode?

Zanimivo: Jezus v opoldanski vročini na sušnem področju uporabi podobo vode, da pokaže na človekovo veliko žejo po ljubezni in po Bogu. Apostol Janez to dvoje enači, ko zapiše: Bog = ljubezen (1 Jn 4,16). In res: če dobro pomislimo, so vsa naša hrepenenja in iskanja povezana z željo biti ljubljen tak, kakršen si. In to zmore v polnosti le Bog. To je pokazal po svojem Sinu, ki nam je s smrtjo na križu odprl izvir vode, ki teče v večno življenje, potem ko sta iz njegove prebodene krvi pritekli kri in voda, prvini življenja.

Žena je po srečanju z Jezusom našla vir žive vode, ki odžeja. Svoje odkritje je navdušeno delila z rojaki. In ti, kje se napajaš? S kom deliš izkušnjo, kaj te v tvojih iskanjih najbolj odžeja in okrepi?

Janko Rezar, župnik