ŽEJEN SEM

Moja duša je žejna živega Boga. Psalmist zapoje: »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?« (Ps 42,2-3). Lahko greste v puščavo in vidite, kako hudo je živalim, če Bog ne pošlje vode. Vendar vsaka puščava premore oazo, kjer lahko ljudje in živali dobijo vodo, da se lahko odžejajo. Brez vode namreč ne moremo preživeti.

Izaija je evangeljski prerok iz 8. st. pred Kristusom. Pravi, kdor med vami je žejen, naj pride k vodi, ki jo predstavlja Jezus. On daje živo vodo (prim. Jn 4); Samarijanki je Jezus dal vedeti: »Ko boš pila vodo, ki ti jo bom jaz dal, ne boš nikoli več žejna.« To je odrešen človek, ki pride h Kristusu in ga sprejme za svojega osebnega Odrešenika. Žene, ki so podobne Samarijanki, ob srečanju z Jezusom spoznajo, da v resnici ne potrebujejo za svojo eksistenco moža. Možje za svoje preživetje in življenje ne potrebujejo žene. Oboji pa potrebujemo Kristusa, če želimo preživeti. Nihče ne preživi brez Njega.

So stvari in osebe, ki jih v življenju ne potrebujemo. Ko pa gre za Vsemogočnega Boga, brez njega ne moremo ničesar storiti: v njem živimo, se gibljemo in v njem obstajamo (prim. Apd 17,28). Brez Božje bližine smo izgubljeni. Ko se človek znajde pred težkimi preizkušnjami v življenju, išče duhovno pomoč: »Ne vem, ali mi bo uspelo, zelo težko mi je!« Za vse preizkušane brate in sestre je en sam odgovor: pridite po sveto obhajilo, pridite k Jezusu, on vas bo postavil na noge s svojo velikonočno skrivnostjo. Vaše življenje se bo spremenilo, nikoli več ne boste isti. Tega daru se ne da kupiti. Lahko imate denar ali družbeno moč, ampak vam oboje nič ne koristi; Božja bližina je edina, ki ozdravlja in daje smisel človekovemu življenju.         

Janez Turinek