Čudovito lepa si

»Čudovito lepa si, Marija, ko se dvigaš v nebesa kakor zarja.« To je vzklik Cerkve pri hvalnicah na praznik Marijinega vnebovzetja. Koliko umetnikov je navdihnila ta resnica, da so ustvarili čudovite slikarske umetnine, ki skušajo izraziti lepoto te resnice o Marijini veličini. Zares, čudovito lepa si, Marija, povišana v nebeško slavo. Vnebovzetje je krona Marijinega zemeljskega življenja.

Njeno življenje na zemlji ni bilo lahko in udobno, vendar duhovno nadvse bogato in polno. Marija je živela popolnoma skladno z Božjim načrtom, ki ga je imel Bog z Njo. Praznik Marijinega vnebovzetja nam govori, kako velika je naša nebeška Mati pri Bogu. Bog jo je takoj po smrti poveličal tako, da jo je z dušo in telesom vzel k sebi.

Marija je tako za vse človeštvo znamenje in potrditev resnice naše vere, da je Bog tudi nas ustvaril za večno srečo. Marija, ta največja žena je privlačen zgled in nas vabi, da jo posnemamo v ljubezni do Boga, da se tako tudi mi bližamo našemu cilju v srečno večnost. V moči vere je Marija stopila na pot popolne pokorščine Bogu. Ta pot je bila marsikdaj podobna križevemu potu, a je v polnem zaupanju in s pomočjo Božje milosti vztrajala na njej od začetka do konca. Spomnimo se samo treh pomembnejših postaj in sicer: angelovo sporočilo, da postane Božja mati in njen odgovor, ki razkriva vso njeno predanost Bogu. »Glej, Božja služabnica sem ali glej, dekla sem Gospodova«! Potem njena prisotnost na Kalvariji, njeno skrajno trpljenje, ko gleda trpečega in umirajočega sina na križu. In končno njeno zmagoslavje v trenutku vnebovzetja. Marijina izjemna veličina je v njeni polni predanosti Božjemu načrtu z njo. Kako velika je njena ljubezen do Boga in do nas ljudi! Tako, da jo je lahko Jezus malo pred svojo smrtjo določil za mater vseh ljudi. Z Besedami apostolu Janezu: »Glej, tvoja Mati!«

Poveličana v nebeški slavi še naprej spremlja nas, svoje otroke.

Jože Škrinjar, duhovni pomočnik